Rak ni več smrtna obsodba. Demenca ni hudobija

Večina ljudi, ki se samopoškodujejo, ne želi umreti. Budnost med anestezijo je izjemno redka. Resne alergijske reakcije na hrano so huda redkost. Demenca ni hudobija.

Napredek medicine in razbijanje zdravstvenih mitov sta zaznamovala prvo polovico leta v podkastu Zdravje z Alenko Kesar. Vodilni slovenski strokovnjaki so pojasnjevali bolezni, razbijali zdravstvene mite in predstavljali napredek medicine, ki številnim bolnikom prinaša boljše možnosti zdravljenja.

Bolezni, ki danes niso več brezupne

Pri številnih boleznih medicina danes ponuja bistveno več možnosti kot še pred nekaj leti. Eden najboljših primerov je rak dojke. Onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., je poudarila: "Nemalo bolnic z razsejanim rakom dojke danes živi desetletja ob ustreznem zaporedju terapij in z dobro kakovostjo življenja."

Pri multipli sklerozi raziskovalci veliko upov polagajo v razvoj cepiva proti virusu Epstein-Barr, ki bi lahko pomembno vplivalo na pojavnost bolezni, je poudaril prof. dr. Uroš Rot. Nevrologinja izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak pa je predstavila biološka zdravila za migreno, ki lahko številnim bolnikom omogočijo skoraj normalno življenje.

Napredek medicine se kaže tudi v očesni kirurgiji. Očesni kirurg dr. Boštjan Drev je v podkastu povedal: "Laser potrebuje približno devet sekund, da preoblikuje roženico."

Napredek medicine izboljšuje kakovost življenja tudi pri težavah, o katerih ljudje še vedno neradi govorijo. Ginekologinja dr. Katja Miličević je poudarila, da je uhajanje urina mogoče uspešno zdraviti, urolog pa, da pri povečani prostati moškim ni treba trpeti v tišini, sodobno zdravljenje lahko pomembno olajša vsakdanje življenje.

"To ni hudobija. To je bolezen"

Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek je z eno povedjo opisal demenco in stisko številnih bolnikov ter njihovih svojcev: "To ni hudobija, to ni žlehtnoba – to je bolezen." Ob tem je delil še eno misel, ki se je vtisnila v spomin: "Kolikokrat mi svojci rečejo: če bi vedel prej, da je to bolezen, koliko dobrega bi lahko naredil njemu in sebi."

Pri Parkinsonovi bolezni pa je opozoril na predsodke, s katerimi se bolniki srečujejo vsak dan: "Tresenje rok ljudje hitro napačno povežejo z alkoholom. To je posledica neznanja in nestrpnosti."

Največ škode pogosto naredijo miti

Budnost med anestezijo je denimo izjemno redka, zgodi se pri približno eni na tisoč do dva tisoč anestezij, je pojasnil anesteziolog izr. prof. dr. Pavel Poredoš. Alergolog prof. dr. Mitja Košnik opozarja, da so veliko pogosteje vzrok prebavne težave ali druge oblike preobčutljivosti, zato je pomembna pravilna diagnoza.

Ginekologinja dr. Petra Meglič opozarja, da alkohol med nosečnostjo nima varne meje, spolni odnosi pri normalni nosečnosti pa otroku ne škodujejo. Veliko občutkov krivde spremlja tudi hranjenje dojenčkov. Pediatrinja dr. Larisa Kragelj poudarja: "Pogosto slišimo 'breast is best', a hkrati velja tudi 'fed is best' – najpomembneje je, da je otrok dobro nahranjen."

Ko lep videz ni le vprašanje estetike

Estetski kirurg dr. Boštjan Lah je poudaril, da se trendi spreminjajo. Cilj sodobnih estetskih posegov ni več spreminjanje obraznih potez, ampak ohranjanje naravnega videza in kakovosti kože: "Času nabotoksiranih obrazov je odklenkalo."

Dermatologinja dr. Nina Jugovar je opozorila, da prhljaj ni le estetska težava. Luščenje lasišča je lahko tudi znak drugih kožnih bolezni, zato je ob izrazitem srbenju, rdečici ali razširjenih spremembah potreben pregled pri dermatologu.

Veliko ljudi pa še vedno odlaša tudi z obiskom zobozdravnika. Zobozdravnica dr. Mirjam Kovačič poudarja, da lahko pri posebej prestrašenih pacientih pomagajo že natančna razlaga posega, poslušanje glasbe ali podkasta ter zdravljenje v tempu, ki ga pacient zmore.

Samopoškodovanje ni želja po smrti

Med najtežjimi temami letošnje sezone je bilo samopoškodovanje otrok in mladostnikov. Pedopsihiatrinja prof. dr. Maja Drobnič Radobuljac je opozorila, da samopoškodovanje največkrat ni želja po smrti, ampak način spoprijemanja z neznosno stisko: "Ljudje pogosto pomislijo, da gre za izsiljevanje ali željo po smrti, v resnici pa gre največkrat za izraz globoke stiske."

Po slovenski raziskavi se je samopoškodovalo že vsako četrto dekle in približno 12 odstotkov fantov.

Kožo varujte pred soncem, otroke pa spravite v gibanje

Dermatologinja dr. Olga Točkova je opozorila, da se posledice pretiranega sončenja pogosto pokažejo šele čez leta: "Z dopusta odnesite lepe spomine, naj pa spominov ne odnese koža."

Na drugo veliko zdravstveno težavo sodobnega časa opozarja tudi prof. dr. Gregor Jurak s fakultete za šport. Zaradi vse manj gibanja otroci izgubljajo telesno pripravljenost, posledice pa ne bodo vidne le pri zdravju: "Zastoj v telesni zmogljivosti se bo pokazal tudi v znanju."

Podkast, ki je dosegel več sto tisoč ljudi

Od septembra lani je bilo objavljenih 44 epizod podkasta Zdravje z Alenko Kesar, ki je dosegel več sto tisoč gledalcev, poslušalcev in bralcev. Ustvarjalci podkasta redno prejemajo sporočila ljudi, ki so zaradi pogovorov z vrhunskimi strokovnjaki pravočasno poiskali pomoč, bolje razumeli svojo bolezen ali bolezen svojih bližnjih ter dobili odgovore na vprašanja, ki so jih dolgo iskali.

"Največje zadovoljstvo so sporočila gledalcev in poslušalcev, ki mi pišejo, da so zaradi podkasta pravočasno odšli na pregled ali bolje razumeli svojo bolezen. Takšni odzivi potrjujejo, da imajo preverjene zdravstvene informacije moč spreminjati odločitve in včasih tudi življenja," pravi voditeljica Alenka Kesar.

Podkast Zdravje z Alenko Kesar se jeseni vrača z novimi zdravstvenimi temami in vrhunskimi strokovnjaki.

Vse epizode podkasta: